-
1 wrong
[roŋ] 1. adjective1) (having an error or mistake(s); incorrect: The child gave the wrong answer; We went in the wrong direction.) napačen2) (incorrect in one's answer(s), opinion(s) etc; mistaken: I thought Singapore was south of the Equator, but I was quite wrong.) motiti se3) (not good, not morally correct etc: It is wrong to steal.) narobe4) (not suitable: He's the wrong man for the job.) napačen5) (not right; not normal: There's something wrong with this engine; What's wrong with that child - why is she crying?) narobe2. adverb(incorrectly: I think I may have spelt her name wrong.) napačno3. noun(that which is not morally correct: He does not know right from wrong.) kar je narobe4. verb(to insult or hurt unjustly: You wrong me by suggesting that I'm lying.) biti krivičen- wrongful- wrongfully
- wrongfulness
- wrongly
- wrongdoer
- wrongdoing
- do someone wrong
- do wrong
- do wrong
- go wrong
- in the wrong* * *I [rɔŋ]nounkrivica; zmota, zabloda, napačnost, greh; (redko) škoda, žalitev; juridically prestopek, prekršek, pregrešek, delikt, nedovoljeno dejanjepublic wrong — javen delikt, kaznivo dejanjeto commit a wrong — zagrešiti (zakriviti, narediti) krivicoto be in the wrong — biti v zmoti, ne imeti pravto do wrong — napak, ne prav delati, grešitito do s.o. wrong, to do wrong to s.o. — delati (narediti) komu krivicoto make wrong right — popraviti krivico, spremeniti slabo v dobroto put s.o. in the wrong — dokazati komu, da nima pravII [rɔŋ]adjectivezmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugodena wrong answer — napačen, nepravi odgovorwrong one, slang wrong'un — (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakovalthe wrong side of the blanket figuratively nezakonityou are wrong in believing that — nimaš prav (motiš se), če to verjamešwhat's wrong with you? — kaj pa je (narobe) s teboj?to be in the wrong box figuratively biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubiit is the wrong side out — to je narobe, obrnjenowhat's wrong with a cup of tea? colloquially kako bi bilo s skodelico čaja?what do you find wrong with it? — kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?to get (to have) hold of the wrong end of the stick figuratively (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)to get out of the bed (on) the wrong side figuratively colloquially z levo nogo vstati; biti slabe voljehe will laugh on the wrong side of his mouth figuratively smeh ga bo že minilto prove s.o. wrong — dokazati komu, da nima pravto go wrong — zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v reduhe found himself in the wrong shop figuratively colloquially ni na pravega naletelit is very wrong of you to support him — zelo napak je od vas, da ga podpirateto take the wrong turning ( —ali path) — figuratively zaiti na kriva potaIII [rɔŋ]adverbneprav, nápak, narobe, pogrešno, lažnoto act wrong — ne delati prav, napačno delatito get it wrong — (z)motiti se, napačno razumetito get in wrong with s.o. American colloquially lahkomiselno izgubiti (zaigrati) naklonjenost kake osebeto go wrong — iti s prave poti, zaiti na kriva pota (o ženski); pogrešiti, zmotiti se; commerce slabo iti; technical slabo funkcionirati, biti pokvarjento get s.o. in wrong with — spraviti koga ob dobro ime pri, diskreditirati koga prito guess wrong — napak uganiti, krivo zadetiIV [rɔŋ]transitive verbbiti krivičen (s.o. — do koga), krivično ravnati (z), delati krivico (komu), škoditi, prizadeti škodo (komu), prevarati (s.o. of s.th. — koga za kaj); zapeljati (žensko); nautical odvzeti veter (ladji)
См. также в других словарях:
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika